Mitja vem, da ti ni vseeno. Vendar se na žalost "v okviru politike" ne zdaj, ne včeraj, ne jutri - enakost ne more manifestirati.
Pot do enakosti gre preko večinskega prebivalstva in ne politike (izbrancev). Če se ljudje lahko nekako privadijo na vse vrste izmov - tudi socializem, ki je še nekako najbolj blizu enakosti ali pa vsaj diši po nekem kvazi "normalnem" stanju, je to, kot je pokazala preteklost le za kratek čas (nekaj kratkih desetletij) - potem splavajo sanje o dolgoročni rešitvi po vodi. Vsem nam je jasno, da je problem v ljudeh (nas samih).
Če že tako težko sprejemamo politične spremembe, kako težko je šele večini prebivalstva sprejeti tako veliko odgovornost kot je npr.znanstvena metoda. Znanstvena metoda, je najvišja oblika odgovornosti saj obsega ocenitev vseh dejavnikov, ki vplivajo na določeno odločitev (in to še preden sploh pride do odločanja). Dejavnikov celotnega okolja. Trenutno nas ima še vedno večina nas v glavi le misel na sebe, morda družino (tudi tega je manj - tudi znotraj družine), kasneje misel na državo, politiko. Ampak to so samo razmišljanja, to še ni odgovornost. Odgovornost se pojavi takrat, ko se po tehtnem razmisleku in upoštevanju vseh mogočih dokazov, raziskav in dobrih rešitev za vso okolico ne samo sprejme prava odločitev, pač pa tudi stopi korak naprej, k dejanjem, ki morajo slediti tej novi viziji, ki jo človek, skupina, družba po tehtnem premisleku vzame za najboljšo možno rešitev za vse. Temu je potrebno ponosno in z vsem srcem slediti.
Politika nemalokrat zgoraj omenjeno izniči, obrne, zmaliči. In od prej ponosnega, odgovornega človeka ostane le še senca.
Osebno sem raje za delovanje na mini osnovah z upanjem, da mini nekoč (ob odgovornem in srčnem udejstvovanju) postane MAXI.
Do TVP je še dolga pot. Politika se bo verjetno vse vmes odločala bolj po svoje. Neverjetno je, kako hitro se lahko politika odloči za začetek vojne (in tudi zaključek). Stiska ljudi, politike ne moti. Stiska soljudi, bi morala motiti nas. Nas bi moralo motiti, da smo v stiski. In to tako zelo, da bi končno lahko začeli odgovorno tudi ravnati. V vseh pogledih odgovorno.
Glavno je Mitja, da nadaljujemo z začetim, da se borimo za vsakega tam zunaj, ki mu ni vseeno. Potrebno se je otresti vsakršnih občutkov, ki nam onemogočajo sprejeti življenje in planet, kakršen v resnici je. Lep, naraven in ne zmaličen. Zemlja nam nudi dom in ne politika.
In smo pri odgovornih dejanjih.
- učvrstiti koordinatorstvo v društvu z odgovornimi in marljivimi koordinatorji
- pospešiti izvajanje predavanj in predstavitve filmov (ne nujno že videnih), k tem bomo kmalu lahko dodali tudi Democracy, technocracy.
- pospešiti delovanje v šolah, ker je za mlado generacijo še upanje, da nekoč prevzamejo štafeto v veliko večjem številu
S tem v zvezi bi popolnoma odmislil politiko in se v celoti osredotočil na dejanja v začrtanih smereh društva.
Da bi se resno vmešali v politične procese (z upanjem na dober izid) je čisto prekmalu - smo čisto "prešvoh".
S takim početjem bi samo izgubljali moč, čas in fokus, ki ga tako hudo potrebujemo že sami po sebi ob premagovanju vsakodnevnih težav.
S tem malo daljšim sporočilom vzpodbujam in poskušam motivirati vse člane širšega koordinatorstva k pospešenemu delu in sodelovanju, ki bo lep zgled tudi ostalim v društvu.
Čas je prišel, da se zberemo v interesnih skupinah (ki že imajo administrativno podlago za delovanje) in vsaka posebej prične z aktivnim delovanjem v svoji smeri.
Ni boljšega časa kot je zdajšnji. Vsak človek ima samo eno življenje in še to je z vsakim dnem krajše.Ali bomo pospešeno pričeli s hojo v pravi smeri ali pa ne. To je odločitev vsakega člana te naša lepe druščine.
Predlagam, da se Damijanu pomaga (razen če se uspe dogovoriti z Mišo, ki bi jo prav radi videli med nami) najti koordinatorja komunikacijske skupine.
In tudi koordinatorje tam, kjer so še potrebni. To bi bilo najbolj nujno in polagam na srce vsem, ki to berete.
EGO
Pri korakih, ki nas čakajo, svoj ego absolutno vržemo v koš.
Ni važno kdo je kdo.
Ni važno koliko zna.
Edina stvar, ki je važna ta trenutek, je dobra volja.
Za primer bom ta trenutek izpostavil sebe. Čeravno povprečen primerek, ki tepta zemljico zadnjih 38 let, sem se vseeno odločil za koordinatorstvo. Zakaj se izpostavil sebe?
Ker
nisem najboljši za mesto koordinatorja prevajalske skupine (nisem študiral prevajalstva). Voila.
Vendar dokler ni drugega boljšega, opravljam svoje delo z vso vnemo. V dokaz so nekatera zaključena dela in nekatera v obdelavi.
Na vsa sem ponosen, kot da bi bila moja.
Pa niso!
So delo mnogih članov društva in podpornikov, ki
čutijo, da je z dobro voljo in sodelovanjem možno premikati gore, tudi če se upreš le k najmanjši skali ob vznožju. Želel bi, da vsi koordinatorji, ma ne samo koordinatorji, vsi člani, čutite to, kar čutim jaz. Tudi takrat, ko se vam zdi, da se zadeve ne premaknejo.
Premaknile se bodo, vendar le z veliko volje in prilagajanja ter posluha za soljudi.
Pozivam tudi tiste, ki ste študirali jezike ali pa samo dobro razumete kakšen tuji jezik in še niste sodelovali z našo prevajalsko skupino, da se pridružite in prislonite svoj "piskerček" s kakšno urico ali dvema na mesec.
To bo hec in hkrati čisti užitek.Bodite še naprej v cvetju!
Lp
Klemen