Ne kupujem finančnih produktov

[mitsch]

Že od nekdaj sem proti potrošništvu. Če pa človek najprej vzame potrošniško posojilo zato, da si potem plača počitnice ali neko potrošno šaro, pa plača zraven glavnice-po nepotrebnem zapravljene, še obresti.
Zapeljevanje v potrošništvo se mi zdi najbolj očitno pri kreditnih karticah s članarino. Gre tudi za segregacijo ljudi glede na to koliko potrošijo-zlata kartica, srebrna kartica ti povejo tvojo vrednost. Kdor ima zlato kartico se lahko udeleži obiska hollywoodske zvezde ipd.
Če imajo bankomat kartice nek praktičen smisel izogibanja gotovini in če imajo investicijski krediti nek poslovni smisel, pa so kreditne kartice s članarino nesmisel. Če bi se jim ljudje odpovedali, bi banke izgubile precej prihodkov, zmanjša se knjižni denar v obtoku ipd.
Glede na zeitgeist film, ki sem ga gledal, kjer ljudje na koncu vrnejo ves denar v centralno banko, se mi zdi, da je to v sozvočju z gibanjem Zeitgeist, katerega član sicer nisem. Me pa zanima, kako Zeitgeist člani gledate na to-imate kreditne kartice, se vam zdijo praktične, se jim mislite odpovedati ipd.
Lp

[fortehlulz]

kreditna kartica je za na netu kupovat. jo samo za to uporabljam in je ne dam!

men se zdijo the bottom of it te potrošniške karice - merkator, tuš, petrol, comshop, vsak kurac ma zdej svojo kartico. pa nalepke, pa kuponi, pa sve i svašta. da glavo raznese. da razprodaj ne omenjam!

[Tengo]

Za spletne nakupe To je to.

[_Mitto_]

Za povezavo s PayPalom sem bil "primoran" naročit visa-elektron (ni kreditne, ker taakoj trče dol, nekaj takega) tudi letne članarine ni, etc.
S oglasi na spletni strani dobim nekaj dnarja in ga lahko na tak način poberem dol. - tako da temu pravim: "nujno zlo"

[tojezanas]

Za začetek poizkusite prit v pozitivo na računu, kasneje pa odstranit tisti limit

[KickTheCan]

Kreditna je totalno govno, saj se "zasužnjiš", ker zapraviš več kot imaš in potem to odplačuješ...

Za nakupe preko interneta lahko uporabiš tudi debetno kartico, na kateri lahko porabiš toliko kot imaš na računu in nič več. Tako, da ni obvezna kreditna za nakupe preko neta.

Moje mnenje na splošno glede kartic je negativno, saj se odpravi tista obličnost, sploh nimaš več občutka, da si kaj zapravil.

Še posebaj se mi pa gabijo te "kartice zvestobe" - zapravi več, da potem prihraniš - skregano z osnovno logiko, kot je že omenil HairMan. Te kartice so zdaj že skoraj povsod, najbolj mi je pa to zgrešeno pri lekarnah - tu se pokaže kak biznis je farmacija in kako služijo na bolanem prebivalstvu.

[fortehlulz]

...in ga proizvajajo. a ne? pomoje že..

[luciano]

Kreditne kartice imamo, ker nam olajšajo življenje. Lahko nekaj kupim čeprav nimam trenutno sredstev na tekočem računu ampak jih bom dobil oziroma jih imam nekje drugje, pa še negativnih obresti ni treba plačevat. Pač so smiselne in olajšajo življenje. In za to pač plačaš nek fiksni letni strošek.
Če nekdo ne zna nadzirat porabe oziroma načrtovat cash flow-a je pa to drug problem.

Kartice zvestobe so pač marketinški pristop. Tako kot popusti, oglasi, promocije itd. S tem se pač gredi zvesobo kupcev in njihovo naklonjenost. Seveda, več kot pri njih kupiš, več ugodnosti lahko dobiš. Sej svojo porabo pa sam določaš. Nihče te ne sili.

@mitsch: Ko si vzames rent-a-car to tudi plačaš ane. Avto si sposodiš in ga v kratkem času vrneš. Za to uporabo seveda plačaš. Enako je, ko si sposodiš denar. Ga res vrneš, ampak za to uporabo plačaš. In to so obresti.

[mitsch]

Kreditne kartice seveda omogočajo udobno zadolževanje, to je njihov smisel in namen.

Sam sem proti, ker mi koncept obresti ni všeč in pri zaitgeistu me pritegne želja po izboljšanju monetarnega sistema. Če komu posodim, je to usluga in nikoli ne zahtevam obresti v denarju, samo uslugo nazaj. Nekaj mi pri obrestih ne leži, zdijo se mi pot v pekel. Tudi srednjeveški Evropi so se obresti zdele hudičeve in zato ji je prepovedala, denar pa so posojali Židje, ki niso imeli predsodkov do obresti. In še danes so najboljši monetaristi. Moj občutek mi torej pravi, da je s takim sistemom nekaj narobe.

[luciano]

Se mi zdi, da si načel zelo zanimivo temo. V okviru Zeitgeista (Venus projekta) bi ljudje še vedno menjali. Nekdo bi s svojim delom nekaj proizvedel, naredil in vsi ostali bi nekaj imeli od tega. V zameno bi seveda pričakoval, da drugi tudi nekaj naredijo in ima on kaj od tega. Denar je v monetarnem sistemu posrednik pri menjavi. Jaz dam svoje opravljeno delo na trg, svoje rezultate ponudim nekomu drugemo v uporabo (mu naredim uslugo) in zato pričakujem v zameno uslugo nazaj. In povratna usluga je denar. Z denarjem lahko naredim kar hočem in torej s tako obliko povratne usluge lahko najbolje zadovoljim svoje potrebe. Denar je koristen, ker je posrednik v menjavi, olajša zadovoljevanje potreb in ohranja vrednost.

Ker pa ohranja vrednost, ga lahko porabim danes ali pa čez eno leto. Ne bo se pokvaril ali propadel. Če vedno bom lahko unovčil to protiuslugo. lahko pa denar tudi posodim. Kot pa veš, je vedno prisotna inflacija. Inflacija dejansko pomeni izgubljanje vrednosti denarja. 1000 evrov danes je vrednih več kakor 1000 evrov čez eno leto. Če jaz nekomu naredim uslugo, da mu posodim 1000 evrov za eno leto, bom čez eno leto pričakoval enako protiuslugo. To pomeni, da želim enako vrednost nazaj. Zaradi inflacije to ni zgolj 1000 evrov ampak je treba k temu prišteti še inflacijo, kar se odrazi v obrestih. S tem je zgolj zagotovljena poštena menjava. danes ti posodim 1000 evrov, čez eno leto mi ti vrni ekvivalentno vrednost. zaradi inflacije je ta vrednost 1000 evrov + obresti.

Drugi vidik obresti je zavarovanje pred tveganjem. nekomu posodič denar in mogoče ti jih ta ne bo vrnil. Lahko ti jih noče vrnit ali pa ti jih preprosto ne more. S tem ko za svoje posjilo zahtevaš nazaj še obresti, se zavaruješ pred tveganjem, da nekaj posojil ne dobiš poplačanih.

Obresti torej niso nič nenaravnega in hudičevaga. So povsem logična posledica zagotavljanja poštene menjave.

[Tomaz]

Da, to bi bilo vse lepo in prav, samo denar je vedno manj posreden in vedno več primaren postal do te mere da tisti, ki so nezmožni ga pridobiti (afrika) stradajo. Hkrati pa imaš fenomen razslojevanja, kjer nimajo več tisti, za katere bi pričakoval (ki največ delajo) ampak tisti, ki že imajo največ (podedovano, lastništvo tovarn itd.), tukaj pa sedi potem problem. Denar je že po sami naravi distributerno kontra-intuitiven.

Potem pa imaš ene, ki se jim je zmešalo od megalomanije in so uvedli bančništvo frakcionalnih rezerv. V analogiji lahko to vzameš ko vejo, ki se upogiba in upogiba na stran tistega, ki jo zvija. Sam da bo zvijajoči se les pokal. In leta 2010 je že "krc" naredilo, samo "bum" še more!

[mitsch]

Dolgo časa je bil denar osnovan na zlati podlagi. Povečeval se je le toliko, kolikor so dodatno izkopali zlata. Potem pa so ugotovili, da se masa denarja premalo povečuje, kar omejuje gospodarsko rast. In so črtali zlato podlago. In potem je eksplodiralo. Trg s špekulacijami, opcijami in izvedenimi finančnimi instrumenti, je danes 200x večji kot realen trg z realnimi proizvodi. Špekulantje zdaj prehajajo z valutnega in naftnega trga tudi na trg hrane in počasi se kaže problematičnost tega.

Včasih se mi zdi, da ni bilo inflacije. En goldinar je bil 500 let vreden enako. Denar je bil res samo posrednik pri menjavi in torej koristen.

[Tomaz]

Veš, ne rabiš zeitgeista citirat, smo vsi dokumentarce gledali!

[fortehlulz]

za nekoga, ki je pogledal dokumentarec in nikoli prej in nikoli potem ni slišal o teh zadevah, je fino, če se takole v sklopu debate pove neke splošne resnice, ker ljudje iz prve ponavadi ne vidijo cele slike.

mho

[Tomaz]

jaz osebno sem bil neo-komunist preden sem sploh za zeitgest vedel. Točno sem vedel kaj se dogaja in so se mi zaradi teh svinjarij že prej dlake ježile. Zeitgeist je bil zame samo en dokumentarec, ki je te probleme skupaj nametal v slabih 10ur filma.

[fortehlulz]

ja, ampak foruma ne bereš samo ti, right?
kok si egocentričen

[luciano]

@tomaz: Ne moreš kriviti denarja kot takega za težave pri njegovi distribuciji. Denar je še vedno zgolj sredstvo za menjavo, hranilec vrednosti in mera vrednosti. problem distribucije bogastva, o katerem govoriš, je posledica razlik v sposobnosti in spretnosti posameznih subjektov na trgu in njihovih odločitev.
Delo je produkcijski faktor in se z njim ustvarja dobrine. Plačilo za vloženo delo je plača. Ravno tako je denar produkcijski faktor. Treba je kupit stroje,zaloge, opremo itd. Tudi denar oziroma kapital je produkcijski faktor. In za to sodelovanje dobi plačilo v obliki dividend in kapitalskega dobička. Oba faktorja (delo in kapital) sta pomembna pri produkciji in za to dobita neko plačilo. torej da, lahko služiš z denarjem. To počne vsak, ki je kdaj sklenil depozit ali pa kupil delnico.
Če je nekdo zaslužil denar, lahko z njim počne karkoli. zakaj bi bilo torej sporno, če ga daš svojim otrokom?

Afrika ni revna, ker obstaja denar. Problem afrike so strukturne narave. večina držav nima operativno sposobne vlade, ne uspejo niti izpeljati volitev, državni organi ne delujejo, sodni sistem ne deluje, plemena so v medsebojni vojni. Gospodarstvo ne more delovati in tako ustvarjajo premalo. Zaradi istega razloga manjše produktivnosti plače v Sloveniji ne morejo biti na ravni Avstrije.

Sistem frakcionalnih rezerv ni nič novega. Pomembno je, da je nastal organsko. To so počeli že zlatarji, ki so nekoč hranili zlato. Vlagatelji so prinesli v hranjenje zlato in za to dobili potrdilo. Ko so zlato potrebovali so odšli do zlatarja, plačali pristojbino za hranjenje in porabili zlato npr. za nek nakup. Ljudje so potem ugotovili, da se ne splača dvigovati zlato, plačati pristojbino in potem bo prodajalec zopet položil zlato nazaj. Nošenje zlata s seboj tudi ni praktično, zato so začeli namesto direktno z zlatom plačevati s potrdili. Nastal je neke vrste denar. Tudi zlataarji so ugotovili, da vsi ljudje nikoli ne dvignejo zlata. nekaj jih zlato dvigne nekaj pa položi. Ne potrebujejo 100% rezerv ampak le delne. Zlatarji (v današnjem svetu bankirji) so del zlata zadržali kot rezerve, del pa ga investirali in z njim zaslužili. S
tem pa ko so ga investirali, se je v gospodarstvu ustvarilo več, ljudje so imeli več in posledično živeli bolje.

@mitsch: Finančni trgi obstajajo že dolgo. Z njimi pa tudi špekulacije. Najbolj znan primer je tulipmania iz 17. stoletja. Denar je pomemben proizvodnji faktorj in se seli med podjetji. Tudi ti bi se svojim delom, ob ostalem enakem, se zaposlil tam, kjer več zaslužiš. Povsem enako logiko zasleduje denar. Seli se tja, kjer je zalužek boljši. S tem procesom se posredno nagrajuje uspešne.
Vezava na zlato ni najbolj smislna. Kakšen je smisel, da za vsak dolar obstaja nekje npr gram zlata? Kako je to učinkovita poraba resursov, ki jih imamo? Kako je upravičeno porabljat denar, energijo, delo, da se zlato pridobi in ga nato spravit v nek trezor?

Problem ni denar. Denar se je pojavil iz potrebe in bo v neki obliki obstajal v vsakem sistemu. Enostavno s tem si ljudje omogočijo boljše izpolnjevanje svojih preferenc, ker lahko bolj prosto trgujemo.

[Tomaz]

Saj ne krivim denarja, krivim kako so ga banke spreobrnile v svojo korist. Denar se koncentrira v žepe enga procenta.

[mitsch]

Ste videli ta filmček. http://www.storyofstuff.org/movies-all/story-of-stuff/
Dobil je nagrado.

manj šare-več zabave